“Nihče ne ve, kako so (evnuhi op.p.) združili malce leva, nekaj čajnih žličk zajca, par dekagramov domače mačke, en del dvornega norčka, malenkost balerine, ščepec kitajskega modrega starca, malce berača, za jedilno žlico opice, košček mladega tjulna, za kanec plišastega medvedka, in za preostanek pse tibetanskega in kitajskega izvora.”

Kot iz opisa lahko sklepamo ima shih-tzu zelo mnogostranski značaj, ki pa ga naključnemu obiskovalcu ne pokaže. S svojimi sposobnostmi in vragolijami zabava le domače, saj je nanje zelo navezan. Do tujcev je sicer čisto dostojen, a tudi vzvišen in odmaknjen.

V preteklosti je bil v okolju od koder izvira vedno enakopraven član družine. Zaradi tega statusa se je človeku zelo prilagodil. Brez napora se uči, če ima le približno predstavo o tem, kaj od njega pričakujemo. Z veseljem nam je pripravljen pokazati svoje novo znanje, ki si ga je sposoben pridobiti že z opazovanjem in posnemanjem. Shih-tzu nas lahko cele ure dolgo zabava in nam je popolnoma predan, vendar ni nikakršen “služabnik”. Kot še mnogo psov, je tudi shih tzu popolnoma prepričan, da je človeku vsaj enakovreden, če že ne superioren. Za razvoj teh svojih sposobnosti pa potrebuje veliko človekove pozornosti. Je vesel majhen kuža, igriv in razposajen in le redkokateri je bojevit. Tudi z drugimi pasmami psov se običajno dobro razume. Včasih mu očitajo neubogljivost in trmoglavost, vendar se sprašujem, ali je takšen pes res bil deležen primerne vzgoje. Če ga vzamemo v naročje kar otrpne, ko pa ga položimo na tla, oživi in se z vso hitrostjo zapodi naokrog, se izogiba oviram, dela osmice, skoči gor, pa spet dol, celo proceduro parkrat ponovi, dokler mu ne zmanjka energije. Takrat se vrže na tla in se za okolico sploh ne zmeni več. Kadar opazujem to telovadbo, se do solz nasmejim!!

Čeprav po naravi ni bojevit, pa se zna, če je napaden, dobro postaviti zase, tudi če je napadalec v premoči. Nikakor ne bo zbežal in se tako osramotil, kar pa se zanj lahko tudi slabo konča. Pasma je, ob primerni socializaciji, zelo prilagodljiva in se dobro vživi tako v mestno, kot tudi podeželsko okolje, če le ima dovolj človeške družbe. Shih-tzu je robustna pasma, ki le redko potrebuje veterinarja.

Glava: Široka, okrogla, velika s kratkim (ca. 2,5 cm), štirioglatim gobčkom in popolno pigmentacijo. Predgriz ali kleščast ugriz. Oči velike, temne, okrogle, ne izbuljene. Izraz topel. Ušesa velika, viseča, dolga, srednje visoko nastavljena, bogato odlakana.

Konstitucija: Močna, krepko okostje.

Trup: Čvrst in zbit, daljši kot višji, globok in širok prsni koš, hrbet raven. Okončine dobro okotene, mišičaste, paralelne in kolikor mogoče, glede na širok prsni koš, ravne. Bogato odlakane. Rep nošen v lepem loku čez hrbet, bogato odlakan in visoko nastavljen.

Gibanje: tekoče, arogantno s ponosno nošeno glavo in čez hrbet dvignjenim repom. Zadaj močan odriv, da se vidijo šapice.

Dlaka in barva: Dolga, gosta, dvojna. Sme biti valovita, a ne skodrana. Pri dobro odlakanih psih pada do tal. Dovoljene so vse barve in barvne kombinacije. Bel čopek na glavi in konici repa zelo zaželjen pri dvobarvnih psih.

Višina: do 26,7 cm, teža od 4,5 do 8,1 kg.

poleg naštetega pa velja posvetiti maximalno pozornost tudi spremljajočim dokumentom (ponarejeni, fotokopirani, z roko popravljeni ali sploh nikakršni dokumenti so pogost pojav). Mladički morajo biti tetovirani, številka na rodovniku pa mora biti enaka vtetovirani številki, ki lahko v ušesu ali na notranji stegna, saj le tako lahko nedvoumno potrdimo istovetnost psa in njegovih dokumentov.

Seveda je cena prekupčevalskih mladičkov tudi pri nas bistveno nižja od cene kvalitetnih mladičkov domačih rejcev, vendar pa moramo vedeti, da je prekupčevalec plačal za mladiča npr.100 dem, zanj pa zahteva kasneje tudi petkratno ceno.